Seveda nam firbec ne da miru, preletimo hitra navodila in okenčke s klicaji ter mašinco vklopimo. Ker govorim o prihodnosti ne vem, ali bo ropotala ali ne, dejstvo pa je (oz. bo), da se ne bo zgodilo nič, dokler ne priklopimo prve električne naprave nanj. Če smo družinski tip in bomo mašino odpakirali v dnevni sobi, bo to mikser, medtem ko bodo tehno friki verjetno najprej priklopili vrtalnik v svoji delavnici. In bela ali vrtalna tehnika se bo zavrtela!
Tako nekako in podobno naprej - to je slika bodočnosti, hočeš, nočeš. Slej ko prej bo kopica izumov in idej, ki obljubljajo tako zaželjeno "free energy" prišla do proizvodnje in v gospodinjstva. Pa naj bo izum goltal vodo, zrak ali nevidno kozmično energijo - samo da bo poceni ali brezplačen vir kurjave in narod bo srečen. PA se bomo končn lahko Slovenci začeli brezskrbno množiti v brezplačno klimatiziranih prostorih in po nataliteti začeli loviti Kitajce...
Kaj je res in kaj ni - free energy, mit ali resnica?
Verjetno bo večina izobraženih skeptikov in učenih ljudi tule že odločno zmajevala za glavo, češ, brezplačna energija in sploh energija "iz nič" ne obstaja. Perpetum Mobile ne obstaja. Free Energy je mit, privlačen, ampak v oblakih, pa ne tistih informacijskih, ki nam jih ponujajo namesto računalnikov. Energija se lahko le pretvarja iz ene v drugo obliko, pri čemer se je nič ne izgubi niti je nič na novo ne nastane. Pika. Tako je in nič drugače.In YES, tudi jaz prikimam - tako je in nič drugače.
Imam pa aduta v rokavu, ki vam ga razkrijem v nadaljevanju pisanja. Namreč, nihče ni dokončno pameten in kdor trdi, da poznamo VSE zakone narave, se moti, da se bolj ne more. Pika. Tako je in nič drugače.
Pa kimajte po mili volji.
Naj vam ponudim samo iztočnice. Recimo, ste že slišali za koga, ki nima denarja za avto, pa si ga je kljub temu lahko kupil? Eto, kredit, izposoja denarja, ki ga NI, bo pa v bodočnosti. Nadalje, kako veliko je vesolje? Neskončno? Ok, pa ponudimo imetniku novega avtomobila neskončno število obrokov za odplačilo. Koliko bo znašal obrok?
Drug primer, malo bolj znanstven. Se spomnite električnega naboja elektrona, protona? ElektronVolt, zveni znano? Naj samo na kratko razložim, da je [e] oznaka osnovnega električnega naboja elementarnih delcev gradnikov, torej protona oz. če ga negiramo, elektrona. V bistvu gre za naboj kvarkov, ki so gradniki protona, ampak zanemarimo to. Znanost je odkrila ta naboj, osnovni elektrostatični naboj, vendar je zmanjkalo idej, od kje in zakaj je prisoten. Zato se v takih primeih znanost ustavi in definira vrednost enostavno kot lastnost delca oz. obravnavane stvari. In tako imamo naboj v protonu oz. kvarkih, ki mu ne vemo izvora, vendar obstaja, dokazano.
Če razdelamo idejo še malo globje, se lahko sklicujemo na dve paradigmi današnje znanosti, kvantno mehaniko in relativnost. Oziroma, če napihnemo konflikt, lahko skorajda rečemo, da imamo dva vzopredna, vendar konfliktna pola razumevanja zakonov narave, kvantno fiziko in Einsteinovo relativnostno teorijo. Ti dve ne hodita ravno z roko v roki, saj rezultirata v celem kupu nekonsistenc, matematičnih lapsusov, nesmislenih neskončnosti in negativnih verjetnosti, torej neverjetnosti.
Tu se je ravno zato, da bi rešili nekaj ugank, pojavil, oziroma so ga izumili, pojem Anti-snov (Anti-Matter). Namreč, prej omenjeni elektron je, kolikor nam je pač znano, brezdimenzijski delec, ima pa električni naboj. Se pravi, je neskončno majhen, ima pa nekaj električnega naboja, torej bi prva enota mase, najmanjša, imela lahko na tem nivoju že neskončno električnega naboja. Oziroma, neskončna energija elektrona se porablja, da se elektron zapakira v neskončno oz. nično dimenzijo. Tega pač klasična teorija elektromagnetizma ne prenese, medtem ko Einsteinova slavna E=mc2 pa tudi v vsej svoji razsežnosti in originalu ne dopušča, da bi se delec stisnil na velikost, manjšo od nukleona.
Torej, ne ena ne druga teorija tu ne pije vode, zato so znanstveniki po prej opisanem principu za potrebe razlage "izumili" pozitron, anti-materijo, ki v navezi z materijo, katere zrcalna slika je, lahko pretrese praznino in ustvari fluktuacije, v katerih se elektron in pozitron, njegova anti-materija, požreta med sabo, si za to opravljeno delo sposodita malo energije iz prihodnosti znotraj tako imenovanega principa negotovosti, in rodi se pravi elektron, z električnim nabojem in maso nič.
Ajajaj...ok, saj če preberem par različnih pogledov na opisano, so zadeve tudi lahko verjetne, ampak če na vse to nalepimo še Higgsov bozon, ki je kao nek kondenzat v morju osnovnih delcev in dejanski nosilec sile, povrh pa še teorijo strun in supersimetrijo, ki spekulira, da je temna snov našega vesolja dejansko polna nezaznavnih supersimetričnih delcev, vendar kljub temu ne ponuja razlage za vseprisotno silo gravitacije, lahko rečem le to, da je očitno kvantna fizika in relativnost ter z njo vsa znanstvena srenja dandanes (še kar oz. z naraščajočo radovednostjo) v precejšnji krizi.
In tu nastopim jaz, kvazi-znanstvenik, ki bom v prostem času na tem blogu spisal odgovor na vse, kar obstaja, pa to ne bo 42. :)
Magnetni perpetum mobile?
Nevidna magnetna sila, ki je poleg magične nevidnosti še elastična, že od nekdaj vzbuja fantazijski del nevronskih povezav k izumljanju ravno tako magičnega stroja, ki bi ga poganjala ta nevidna magnetna sila. Vendar je fizika tu neizprosna - magnetne sile na nivoju privlačnosti in odbojnosti niso nič drugega, kot povezava med dvema magnetoma, pravzaprav še najbolj podobne povezavi z vzmetjo. In kar se tiče magnetnega perpetum mobile smo tu končali - če z vzmetmi ne moremo narediti samozadostnega stroja, ga tudi z magneti ne moremo. Pika.Kdor je pa prebral moj blog, še posebej tistega v angleškem jeziku, me bo takoj vprašal, kako to, da pa ravno jaz, ki zanikam obstoj magnetnega perpetum mobile, pišem o slednjem kot o eni od možnosti?
Well, razlog je enostaven. Večina kvazi izumiteljev predstavlja skice in sheme magnetnih strojev, ki naj bi se sami poganjali in obenem proizvajali še višek energije. Pri sestavljanju teh strojev uporabljajo izključno magnetno privlačno ter odbojno silo, kar je pa zelo podobno, kot bi uporabili vzmeti ali vzvode - samozadostnega stroja se na ta princip ne da izdelati!
Jaz sem se pa lotil projekta malo globje in sicer na nivoju spina elektronov, magnetne polarizacije elektronov in skušam najti priložnostno "okno", kjer bi naprava ustvarila mikro pogoje za de-polarizacijo oz. bi porušila magnetno koherenco trdne atomske skupine, z drugimi besedami - razmagnetila bi permanentni magnet in pri tem ustvarila električni tok preko indukcije na material, ki bi obdajal ta skupeh namagnetenie strukture.
Drug princip, ki ga raziskujem, je tako imenovana izposoja energije iz bodočnosti, ki so jo znanstveniki odkrili znotraj lastnosti elektronov pri medsebojnem vplivu. To izposojo bi lahko omenjena naprava opravila v vsakem ciklusu menjave polov, pri čemer bi se - ugibam - tudi material spreminjal iz ene strukture v drugo.
(Se nadaljuje prihodnjič...)
